Al prav se piše tak ali drugače…

Ne pomnim, da bi kdaj zasledil, kakšno razpravo o uporabi angleških izrazov, klubsko udomačenih ali na silo poslovenjenih. Poznana pa mi je grenka izkušnja, ki sem jo od BZS izkusil sam, ko sem skušal objaviti polemičen članek o uporabi  1 otvoritev, z samo dvema križema. Bridžistka, profesorica slovenščine, ni v mojem sestavku našla razlogov za njegovo cenzuro in odklanjanje objave na strani BZS. Lektorirana verzija ni dočakala objave, ampak so mojo, nekoliko korigirano verzijo, objavili na Facebooku. Iz nje sem moral odstraniti, da moderni teoretiki bridža kot Bergen in Cohen, odsvetujejo uporabo takega pristopa v Sayc in 2/1. Po mnenju cenzorjev BZS to niso moderni avtorji. Zame, ki sem starejši letnik so, saj sem začel igrati, ko jih še ni bilo. In kdo je po mnenju BZS izumil nove vesoljske sisteme, ki se jih uče velike množice igralcev? Še vedno večina slovenskih igralcev  igra Sayc ali 2/1, ki so ga učili zagovorniki odpiranja s 3+ v križu kot so Mike Lawrence, Marty Bergen in Larry Cohen. Če že po mnenju BZS niso moderni, so pa veliki igralci in PROFESRJI bridža in njihovo mnenje nekaj šteje. Tudi pri uporabi odpiranja z 2+ v križu, ki pomeni odstopanje od sistema. Da so bili znani v letih okrog 1980 drži, da po cenjeni še danes, pa tudi. Seveda bolj v profesorskih vodah, razen Cohena, ki je še v 21. stoletji beležil vrhunske tekmovalne rezultate.

Tudi ostalima navedbama usmerjenima proti objavi članka, bi lahko argumentirano ugovarjal, ampak nima smisla. Če nekomu smrdi objava stališč, s katerimi se ne strinja in ima oblast, pač ne smeš objaviti. Piši kar in kakor hoče BZS, pa če tudi večina članstva na silo poslovenjenega bridž jezika ne razume, pa bo vse OK. Kaj pa demokracija? Tujka, ki se v BZS ne prakticira, ali pa se ji po slovensko reče, bodi tiho. Pa bodi član take zveze, če najdeš še kakšne razloge za to.

Uporabljati na silo poslovenjene izraze, ki jih večina igralcev ne uporablja ali pa jih celo ne razume, je meni tuje. Ker je uradni tekmovalni jezik angleščina, bi bilo smiselno, čim več strokovnih izrazov ohraniti v tem jeziku. Udomačeni izrazi v klubskem okolju predstavljajo pogovorni jezik  in ga je nemogoče ignorirati. Izraz štih, tudi meni ni všeč, a nekateri drugačnega ne uporabljajo. Nisem še slišal, da bi kdo rekel, da ima odprtje, ko ima otvoritev. Ali, da bi uporabil izraz obvezujoče, za nam znani forcing. Ko nimamo karte v barvi, rečemo da imamo šiken, da pa ima praznino, v našem klubu še nisem slišal. Enojce in dvojce imamo pri veslanju, v listu pa imamo single, duble.

Ko bom pisal za našo spletno stran, zato ne bom uporabljal jezika BZS, saj je moja želja, da bi me razumeli moji klubski soigralci. Ocvrte kure naj jedo drugod, mi bomo mazali pohane pišeke. Pražen krompir sicer ni slab, a restan krompir zveni bolj slastno.

Zaradi svojega izrazoslovja, bi kot Trubar, bila pregnana tudi midva z Fredijem. V svojih skriptah, kjer so njegove misli in ugotovitve o bridžu podane z zame tako polnimi bogatimi stavki, je v poglavju Razlaga pojmov uporabljene terminologije napisal. Citiram:

V priročniku sem iz povsem praktičnih razlogov uporabljal vrsto tujk, predvsem angleških besed, ki so med bridgeisti povsem udomačene in imajo enoten pomen, v slovenščini pa nimajo primerne pojmovne zamenjave z eno besedo, ampak jo je možno le opisno pojmovno opredeliti. V priročniku, kjer se pojmi v okviru opisnega teksta pogosto ponavljajo, takšen opisni pristop ni ravno primeren, zato sem brez večjih leposlovnih ambicij uporabljal kombinirano angleške izraze, pojmovno enakovredne slovenske besede, kot tudi opisni način izražanja.

Šnaper, luzer, singl, dubl, štoper, forcing, dealer, responder, manša, šlem, bid, free bid, overcall so del njegovega besednjaka. 

Upam, da boste moje prispevke razumeli. Pisani so v želji, da bi nivo igre v BKM bil enak renomeju, ki ga naš klub ima.